Prva omemba kraja ni vezana na okolico župne cerkve. Te v Hrastniku ni bilo do leta 1936, cerkev Sv. Lenarta v Dragi, sicer podružnica trboveljske župnije, je pripadala katastrski občini (v nadaljevanju k.o.) Sv. Lenart. Tudi ime naselja Hrastnik se je za to dolino uveljavilo zelo pozno. Uporabljamo ga od leta 1932, čeprav je bilo ime splošno razširjeno (železniška postaja, v poimenovanju rudnika, tovarn…). Osrednji del Hrastnika (vsa dolina) se je imenoval tako kot k.o. – Sv. Lenart. Ime Hrastnik se je prvotno nanašalo na vas na vzpetini nad sotočjem Brnice in Bobna, ki je spadala h k.o. Dol.
Razvoju naselja sta botrovala premog in industrija. Izkoriščanje premoga je ljudi pritegnilo v dolino. Naselje se je urbaniziralo, nastajale so soseske, ki niso imele kmečkega videza. Vendar to ni bilo dovolj, da bi se kraj povzpel od vasi do trga ali celo mesta že pred drugo svetovno vojno. To se je zgodilo šele leta 1952, ko je bil skupaj s Trbovljami in Zagorjem tudi Hrastnik razglašen za mesto.
Kljub novemu statusu Hrastnik do leta 1963 ni imel uličnega sistema. Zaradi pospešene urbanizacije in podiranja starih zgradb je postalo oštevilčenje nepregledno. Leta 1963 so za samo naselje Hrastnik uvedli 22 ulic, katerih imena so se v glavnem obdržala do danes. Pri poimenovanju ulic niso bila upoštevana stara in domača imena nekaterih predelov Hrastnika, tako da so se ohranila le v spominu najstarejših prebivalcev ali v starejši literaturi (Zavodnje, Cukališče, Klauža, Šibenik, Pekel, Žuganje, Tiberk, Hrastovlje).
Dol, starejše naselje od Hrastnika, in tudi ostala naselja v hrastniški občini, so dalj časa ohranila svoj kmečki videz. Šele v novejšem času, predvsem po drugi svetovni vojni, je potreba po prostoru, ki ga je v Hrastniku vedno bolj primanjkovalo, prisilila urbaniste, da so začeli zidati stolpiče in bloke tudi na Dolu. Središče Dola se je spremenilo in popolnoma izgubilo svoj kmečki videz, njegova rast je privedla do uvedbe uličnega sistema leta 1983.
Prvotna naselitev je bila usmerjena na terase visoko nad dolino. Na ozemlju današnjega mestnega naselja Hrastnik, ki so v njegovem vplivnem območju, je bilo v 13. stoletju osem naselij: Šibenik, Prapretno, Plesko, Log, Hrastnik, Studence, Ojstro, Dol. V 16. stoletju sta se jim pridružila Zavodje in Brnica. Ta naselja ali zaselki so bila majhna in so pred pričetkom industrializacije imela skupaj okrog 550 prebivalcev.
Ime Hrastnik brez dvoma izvira od drevesa hrast, ki ga je bilo verjetno treba trebiti, ko je naselje nastajalo. To ime je bilo dolgo časa omejeno le na naselje treh kmetij z županom, ki so v Otokarjevem urbarju iz 13. stoletja obsegale področja Starega Hrastnika. Ostali del sedanjega Hrastnika je bil razdeljen na Log (naselje okrog zdajšnje cerkve) in je bil bolj v uporabi kot Hrastnik, Šibenik (oz. pozneje Sv. Lenart-raztreseno naselje je segalo od izliva Bobna mimo cerkvice v Dragi in preko slemena do Prapretna) je obsegal ves jugozahodni del današnjega Hrastnika, vzhodni del pa je spadal pod Dol.
Leta 1822 so pričeli pridobivati premog v hrastniškem rudniku in leta 1853 na Ojstrem (Razpotnikovo jamsko polje). V začetku je bila proizvodnja nizka, zato ni vplivala na povečanje števila prebivalcev in hiš. Šele zgraditev Južne železnice Dunaj – Trst (1849 do Ljubljane in 1857 do Trsta) in prisotnost Tržaške premogokopne družbe, ki je prevzela hrastniški rudnik leta 1845, sta postali znanilki in nosilki sprememb. Na Ojstrem je nastalo rudniško naselje, ko je rudnik prevzel industrialec Sarg. Korenite spremembe pa so se pričele v drugi polovici 19. stoletja, ko sta se hrastniški in ojstrski rudnik uveljavila in pritegnila v dolino industrijo, steklarno in kemično tovarno, obe leta 1860. Hrastnik je razvoj razdelil v dva dela, zgornji rudniški in spodnji tovarniški. Zaradi potrebe po delavcih, ki jih v bližini ni bilo dovolj in so prihajali od drugod, so pričele nastajati tovarniške kolonije v bližini tovarn. Kemična tovarna in steklarna sta zgradili večstanovanjske hiše v soseščini obeh tovarn vzdolž glavne ceste. Trboveljska premogokopna družba (TPD), ki je rudnik prevzela leta 1880 in 1885, je leta 1896 zgradila prvi dve kolonijski hiši na Logu.
VIRI:
- Irena Ivančič Lebar: Hrastnik, l. 2000; str: 10, 11, 16, 17
