Prostor, urejen v bukvarno ima že bogato izbiro raznolikih knjig, katere je mogoče zamenjati za knjige primerljivih vrednosti, lahko jih vzamemo v trajno last pri čemer smo veseli prostovoljnega prispevka, ali pa knjige prebiramo med druženjem ob skodelici čaja ali kave v bukvarni.

A ideja je mnogo širša kot zgolj to, zgoraj zapisano je le oblika pristopa, s katerim želimo priti do ljudi. Želimo ponuditi prostor, ki bo zagotavljal vsebinsko bogat in kvaliteten program, ki bo pomagal bogatiti skupnost. Projekt ni tržno naravnan, saj gre za neprofiten in socialno usmerjen projekt, s katerim želimo pripomoči k razvoju skupnosti.

Vsi prihodki so namenjeni pokritju stroškov obratovanja.

Program zajema naslednje vsebine:

- izmenjava knjig
- bralni krožek
- družabni in medgeneracijski dogodki
- potopisna predavanja, jezikovni in drugi tečaji
- tematski in pogovorni večeri
- otroške delavnice
… in še mnogo več

S programom želimo dvigniti bralno kulturo in promovirati znanje, izobraževanje in splošno razgledanost ter obogatiti dogajanje v skupnosti.

Najdete nas na Dolu pri Hrastniku ob Pošti (Trg borcev NOB 12).

V bukvarni smo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8. do 14. ure ter ob sredah in petkih med 14. In 20. uro. Prav tako je bukvarna odprta vsako 1. in 3. soboto v mesecu med 8. in 12. uro.

Najdete nas tudi na Facebooku: www.facebook.com/ZmajevaLuknja ali pa vam odgovorimo na e-naslovu: This e-mail address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it

Zgodovinski pregled:

STEKLARSKI GRAD (VILA DE SEPPI)

Lastnica hrastniškega gradu je bila Ema de Seppi, kot ena izmed 5-ih otrok Franca Gossletha, ki je opravil vsa gradbena in pohištvena dela za cesarski grad Miramar pri Trstu, za kar je dobil plemiški naslov. Družinsko bogastvo je Emi dajalo možnosti, da se je posvečala

Slika 1: Ema de Seppi

stvarem, ki so jo veselile, tako se je ukvarjala z slikarstvom in baletom. Med gostovanjem v tržaškem gledališču je spoznala svojega poznejšega moža, trgovca Friderika de Seppija. Poročila sta se, čeprav je bil precej starejši. Kmalu po poroki je ohromel, zato nista imela otrok. Poroka s trgovcem je Emi odvzela plemiški naslov.. Do ponovne pridobitve plemiškega naslova so ji seveda pomagale visoke vsote denarja. Emina sestra Rozina Gossleth, ki je bila poročena z lastnikom steklarne Karlom Francem Burgerjem, jo je nagovorila, da je v Hrastniku pričela graditi »hišo za štiri letne mesece. Leta 1892 so se začela gradbena dela na graščini. Čez dve leti 1894 je bila stavba končana. Načrt zanjo je napravil tržaški arhitekt Lenart Fontenutti, zidal pa jo je tržaški stavbenik Anton mela. Notranjost je poslikal v klasicističnem slogu dunajski slikar Libecky. Baronica je kupila od steklarskih lastnikov tudi nekdanjo Peklarjevo kočo nad cesto kjer je zgradila lep hlev, ki je imel zgoraj stanovanjske prostore in atelje, v katerem je delal Libecky. Pozneje je baronica kupila od steklarne tudi gozd nad graščino. Ob njegovem spodnjem robu je zgradila kapelico, ki jo je povezala z graščino z lesenim pokritim mostičkom. Po letu 1945 so kapelo podrli, predmete pa prenesli v hrastniško cerkev. Ko je baronica leta 1915 umrla, so ji kot lastniki sledili nečakinja Virginija pl. Pott, hči sestre Rozine in Karla Franca Burgerja, ter Virginijina dva otroka, Marija, poročena Grancich in Karel. Leta 1939 so lastniki graščine postali Abli.

 

Slika 2: Vila de Seppi foto: Branko Klančar

Po drugi svetovni vojni je bil grad z vsemi pripadajočimi poslopji nacionaliziran in vanj se je preselila uprava steklarne. Ko je bila leta 1974 zgrajena zelena »stolpnica« pri steklarni (vseljena leta 1980), so vanjo preselili upravne prostore steklarne. Grajsko kapelo so podrli že takoj po drugi svetovni vojni, park pa je izgubil svoj čar, saj zanj ni nihče več skrbel. V severnem delu so leta 1956 sezidali štiristanovanjski blok.

 

Hrastnik je turistična destinacija, ki je še neprepoznavna, a s pravim konceptom in s pravim integralnim turističnim proizvodom, bi vsekakor privabili marsikaterega turista. Prav vila pa je tista, ki bi ob pravih aktivnostih in promociji, lahko bila ključna turistična zanimivost. Zakaj? Je kopija gradu Miramar v Trstu, ima dolgoletno tradicijo in s seboj nosi lepo zgodbo o Emi de Seppi in steklarski industriji. Z zgodbami in vključevanjem rokodelskih spretnosti je mogoče oblikovati odlične tematske izlete. Na ta način se lažje približamo turistu, mu omogočamo da destinacijo občuti, doživi in se z njo poistoveti. Poudarjanje posebnosti in doživetij je postalo vodilni princip v turizmu.

Ključnega pomena je torej oživitev gradu in pravilna selekcija aktivnosti, ki se tam lahko dogajajo. Pri nabiranju idej smo naleteli na različne ideje. Nekatere so seveda težko uresničljive, a vendar bolje težko uresničljive ideje kot pa brezidejnost in propadanje. Si lahko na primer zamislite v ali ob gradu steklarski muzej, bar s teraso, sprehajalno pot in vrt, galerijo, hostel, protokolarno dvorano, učilnico, turistično info točko, poletne delavnice za otroke, center sodobnih umetnosti in podobno?

Arhitekturna ideja prenove vile je v revitalizaciji celotnega območja. To pomeni, da poskušamo sam objekt fizično prenoviti, urediti ožjo okolico in mu dati vsebino, ki bo tudi v prihodnosti živela in se razvijala. Oživitev Vile de Seppi najprej narekuje prenovo . Slabo stanje je posledica vdora vlage v objekt. Potrebno je osušiti stene, ojačati konstrukcijo, dodati hidroizolacijo ter toplotno izolacijo in nenazadnje zamenjati streho, okna, vrata. Iz konceptualnega vidika se pojavi problem mirujočega prometa. Predlog je ta, da se parkirišča umakne in dodatno zagotovi potrebna parkirna mesta. Ob izgradnji vile je bil urejen tudi park pred njo, ki se je raztezal vse do sedanje lokacije tovarniške hale in še čez. S podzemno garažno hišo se nam odpre cela paleta možnosti. Na strehi garažne hiše je mogoče urediti park, rešen je problem parkiranja in odpre se nam opcija povezave z vilo in tovarno stekla. Parkiranje bi bilo namenjeno delavcem tovarne in obiskovalcem vile.

Prenova Vile de Seppi zahteva več kot le sanirati zidove. Vila potrebuje življenje.

Današnja javna tribuna je zgolj predstavitev idej kako oživiti vilo de Seppi. Ker želimo za morebitno obnovo pripraviti kar najboljši možen spekter idej vas pozivamo, da nam svojo idejo sporočite na:

This e-mail address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it

Hvala za udeležbo in vabljeni na naše naslednje projekte. Prvi bo že 7.decembra, ko bomo pripravili Dobrodelno dražbo.

Mreža nevladnih organizacij Zasavja (Mrest Zasavje) je že četrto leto zapored ob Dnevu nevladnih organizacij Zasavja podelila priznanja najboljšim zasavskim nevladnim organizacijam.

Med najboljšimi je bilo letos tudi naše društvo Rast, saj smo za svoje uspešno izpeljane družbene projekte dobili srebrno priznanje. Zlato priznanje je prejelo Medgeneracijsko društvo Upanje Trbovlje, bronasto pa Medgeneracijsko društvo Srečno Zagorje.

Podelitev, ki jo Mrest Zasavje tradicionalno organizira vsako leto v eni izmed treh zasavskih občin, je tokrat potekala v veliki sejni dvorani občine Trbovlje. Prireditve se je udeležilo 50 predstavnikov zasavskih nevladnih organizacij, podžupanja Občine Trbovlje Jasna Gabrič, župan Občine Zagorje Matjaž Švagan ter Ljubomir Zalezina kot pooblaščeni predstavnik Občine Hrastnik.

Poleg priznanj za Najboljšo nevladno organizacijo Zasavja 2012 so podelili tudi priznanja za Naj prostovoljca/ko Zasavja 2012. Med nagrajenci sta bili dve članici Medgeneracijskega društva Upanje Trbovlje, in sicer Ana Holc, ki je prejela zlato priznanje, ter Vida Medvešek z bronastim priznanjem, srebrno pa je pripadlo Mojci Grden iz Medgeneracijskega društva Srečno Zagorje.

Festival ŠTUOR vam že sedmič zapored ponuja odklop v Hrastniku od 23. do 25. avgusta. Tridnevni festival bo poskrbel za pestro dnevno dogajanje in za žurerski večerni del.
PETEK: svetovno znani FUNKERMAN, SYLVAIN in DEAN DEEN
SOBOTA: S.A.R.S, PERO LOVŠIN in EDO MAAJKA.
CENA: Manj, kot dva ''pjra'', že na vseh Eventimovih prodajnih mestih.
Za vsakega nekaj se bo našlo tudi čez dan, prav tako pa bo poskrbljeno tudi za brezplačno prenočišče. Se vidimo!

Tudi Društvo RAST se bo predstavilo v soboto 25.8. na Tržnici društev.