funstercbanner 2012

26. november 2012 – javna tribuna

Zgodovinski pregled: viladeseppi

STEKLARSKI GRAD (VILA DE SEPPI)

Lastnica hrastniškega gradu je bila Ema de Seppi, kot ena izmed 5-ih otrok Franca Gossletha, ki je opravil vsa gradbena in pohištvena dela za cesarski grad Miramar pri Trstu, za kar je dobil plemiški naslov. Družinsko bogastvo je Emi dajalo možnosti, da se je posvečala

emadeseppi
 Slika 1: Ema de Seppi
stvarem, ki so jo veselile, tako se je ukvarjala z slikarstvom in baletom. Med gostovanjem v tržaškem gledališču je spoznala svojega poznejšega moža, trgovca Friderika de Seppija. Poročila sta se, čeprav je bil precej starejši. Kmalu po poroki je ohromel, zato nista imela otrok. Poroka s trgovcem je Emi odvzela plemiški naslov.. Do ponovne pridobitve plemiškega naslova so ji seveda pomagale visoke vsote denarja. Emina sestra Rozina Gossleth, ki je bila poročena z lastnikom steklarne Karlom Francem Burgerjem, jo je nagovorila, da je v Hrastniku pričela graditi »hišo za štiri letne mesece. Leta 1892 so se začela gradbena dela na graščini. Čez dve leti 1894 je bila stavba končana. Načrt zanjo je napravil tržaški arhitekt Lenart Fontenutti, zidal pa jo je tržaški stavbenik Anton mela. Notranjost je poslikal v klasicističnem slogu dunajski slikar Libecky. Baronica je kupila od steklarskih lastnikov tudi nekdanjo Peklarjevo kočo nad cesto kjer je zgradila lep hlev, ki je imel zgoraj stanovanjske prostore in atelje, v katerem je delal Libecky. Pozneje je baronica kupila od steklarne tudi gozd nad graščino. Ob njegovem spodnjem robu je zgradila kapelico, ki jo je povezala z graščino z lesenim pokritim mostičkom. Po letu 1945 so kapelo podrli, predmete pa prenesli v hrastniško cerkev. Ko je baronica leta 1915 umrla, so ji kot lastniki sledili nečakinja Virginija pl. Pott, hči sestre Rozine in Karla Franca Burgerja, ter Virginijina dva otroka, Marija, poročena Grancich in Karel. Leta 1939 so lastniki graščine postali Abli.

 

 steklarskigrad
Slika 2: Vila de Seppi
foto: Branko Klančar
Po drugi svetovni vojni je bil grad z vsemi pripadajočimi poslopji nacionaliziran in vanj se je preselila uprava steklarne. Ko je bila leta 1974 zgrajena zelena »stolpnica« pri steklarni (vseljena leta 1980), so vanjo preselili upravne prostore steklarne. Grajsko kapelo so podrli že takoj po drugi svetovni vojni, park pa je izgubil svoj čar, saj zanj ni nihče več skrbel. V severnem delu so leta 1956 sezidali štiristanovanjski blok.

 

Hrastnik je turistična destinacija, ki je še neprepoznavna, a s pravim konceptom in s pravim integralnim turističnim proizvodom, bi vsekakor privabili marsikaterega turista. Prav vila pa je tista, ki bi ob pravih aktivnostih in promociji, lahko bila ključna turistična zanimivost. Zakaj? Je kopija gradu Miramar v Trstu, ima dolgoletno tradicijo in s seboj nosi lepo zgodbo o Emi de Seppi in steklarski industriji. Z zgodbami in vključevanjem rokodelskih spretnosti je mogoče oblikovati odlične tematske izlete. Na ta način se lažje približamo turistu, mu omogočamo da destinacijo občuti, doživi in se z njo poistoveti. Poudarjanje posebnosti in doživetij je postalo vodilni princip v turizmu.

Ključnega pomena je torej oživitev gradu in pravilna selekcija aktivnosti, ki se tam lahko dogajajo. Pri nabiranju idej smo naleteli na različne ideje. Nekatere so seveda težko uresničljive, a vendar bolje težko uresničljive ideje kot pa brezidejnost in propadanje. Si lahko na primer zamislite v ali ob gradu steklarski muzej, bar s teraso, sprehajalno pot in vrt, galerijo, hostel, protokolarno dvorano, učilnico, turistično info točko, poletne delavnice za otroke, center sodobnih umetnosti in podobno?

Arhitekturna ideja prenove vile je v revitalizaciji celotnega območja. To pomeni, da poskušamo sam objekt fizično prenoviti, urediti ožjo okolico in mu dati vsebino, ki bo tudi v prihodnosti živela in se razvijala. Oživitev Vile de Seppi najprej narekuje prenovo . Slabo stanje je posledica vdora vlage v objekt. Potrebno je osušiti stene, ojačati konstrukcijo, dodati hidroizolacijo ter toplotno izolacijo in nenazadnje zamenjati streho, okna, vrata. Iz konceptualnega vidika se pojavi problem mirujočega prometa. Predlog je ta, da se parkirišča umakne in dodatno zagotovi potrebna parkirna mesta. Ob izgradnji vile je bil urejen tudi park pred njo, ki se je raztezal vse do sedanje lokacije tovarniške hale in še čez. S podzemno garažno hišo se nam odpre cela paleta možnosti. Na strehi garažne hiše je mogoče urediti park, rešen je problem parkiranja in odpre se nam opcija povezave z vilo in tovarno stekla. Parkiranje bi bilo namenjeno delavcem tovarne in obiskovalcem vile.

Prenova Vile de Seppi zahteva več kot le sanirati zidove. Vila potrebuje življenje.

Današnja javna tribuna je zgolj predstavitev idej kako oživiti vilo de Seppi. Ker želimo za morebitno obnovo pripraviti kar najboljši možen spekter idej vas pozivamo, da nam svojo idejo sporočite na:

This e-mail address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it

Hvala za udeležbo in vabljeni na naše naslednje projekte. Prvi bo že 7.decembra, ko bomo pripravili Dobrodelno dražbo.